 |
Človeku v kontinentalni Evropi namenjen holističen koncept prehrane, ki ga je že pred dobrimi 850 leti razvila Hildegard von Bingen, v prvi vrsti temelji na pravilni izbiri živil in njihovi pripravi, ki v človeku ustvarja pogoje za zdravje, vitalnost in dobro počutje. Hildegard živil ni ocenjevala po njihovi kalorični vrednosti ali vsebnosti hranil, vitaminov, mineralov ali antioksidantov, ampak po njihovih zdravilnih ali škodljivih učinkih, ki hrano spremenijo v zdravilo ali strup. |
O piri in čebuli
izpod peresa Hildegard von Bingen
Pira: Danes vemo, da je pira (Triticum spelta) od vseh žit najboljša za človeka, ki živi v kontinentalni Evropi. Pira vsebuje praktično vse potrebno za delovanje in obnovo človekovega organizma, in to v biorazpoložljivi obliki: ogljikove hidrate za vzdrževanje konstantne ravni sladkorja v krvi, vzdržljivost in dobro razpoloženje, beljakovine za regeneracijo telesnih tkiv, dovolj maščobe za mišično energijo in obnovo živčnih in možganskih celic, ter vseh 45 mineralov in elementov v sledovih, ki so potrebni za optimalno delovanje organizma. Ne glede na to, da Hildegard teh informacij ni imela, je o piri na podlagi svojih opažanj med drugim zapisala naslednje: "Pira dela dobro kri, pospešuje rast mišic in daje dobro razpoloženje..." Dokazano je, da pira optimalno regulira zalogo glikogena v mišicah, kar je zelo pomembno predvsem za poklicne športnike.
V piri so odkrili rodanid, ki je naravni faktor rasti in spodbuja proizvodnjo izvornih celic, iz katerih lahko telo izdela celice posamičnih tkiv, organov in sistemov - od notranjh organov do mišic, od perifernega živčevja do možganov, od kosti do las. Brez rodanida ni rasti - kar pomeni, da je za človeka pira ključna surovina za izgradnjo in obnovo vseh tkiv, in s tem pomemben dejavnik zdravja in mladosti. Rodanid deluje antibiotično in protialergijsko, in je kot tak pomemben za optimalno delovanje imunskega sistema in odpravljanje alergičnih reakcij. Dodatno rodanid stabilizira celične stene in na ta način ščiti pred rakom, saj rakotvorne substance ne morejo prebiti okrepljenih celičnih membran.
Nobeno drugo živilo se v Hildegardinih zapiskih niti od daleč ne približa piri:
"Pira je najboljša žitarica."
"Deluje toplo [pospešuje prekrvavitev]...
...in mastno."
"Je polnovredna."
"Do telesa je prijaznejša kot druga žita."
"Pospešuje izgradnjo mišic."
"Pomaga ustvariti dobro kri [krvno sliko]."
"Dviga razpoloženje."
"Je okusna in vsestranska...
...in lahko prebavljiva."
Pira se odlično obnese tako pri peki kot pri kuhanju. V receptih lahko v celoti nadomesti pšenico, katere toksični učinki na človeka so tako obsežni, da bi morala pšenica pravzaprav veljati za strupen plevel.
Čisto piro (Triticum spelta), ki ni bila križana s pšenico ali drugimi žiti, po zaslugi rodanida dobro prenašajo celo ljudje z alergijo na pšenico ali na pšenični gluten.
V svoji dolgoletni zdravniški praksi je Dr Strehlow prišel do zaključka, da se pira za razliko od vseh drugih žit zelo dobro obnese pri bolnikih in celo pri sveže operiranih pacientih, pa tudi težko bolni jo dobro prenašajo.
Čebula: Čeprav čebula ne bi smela manjkati v nobeni jedi, pa v večji količini ali v koncentrirani obliki ni primerna za nikogar, ki ima težave z želodcem, saj hitro povzroči vetrove, bolečine v trebuhu in spahovanje. Pravzaprav je čebulna juha kot diagnostično orodje veliko bolj humana in praktična kot gastroskopija. Hildegard o čebuli piše naslednje:
"Če jo uživamo surovo, je čebula prav tako strupena kot plevel; kuhana je zdravilna, saj vročina omili njeno škodljivost. [..] Kuhana je [zlasti] koristna tiste, ki jih imajo mrzlico, vročino ali putiko. Želodčnim bolnikom povzroča bolečine tako surova kot kuhana, ker je [pre]vlažna."
Uživamo lahko vse dele čebule - a nikoli v surovem stanju! Tudi šalotke je treba obvezno vsaj marinirati v vinu ali fermentirati. Čebula spodbuja apetit, čisti zasluzene dihalne poti, razstruplja organizem ter hladi telo oz. zbija vročino pri gripi in drugih okužbah. V slednji namen je zelo učinkovita zlasti zelo topla čebulna juha. Na drugi strani je čebulna pizza prava razstrupljevalno-shujševalna poslastica, ki je zaradi hladilnega učinka čebule na telo primerna zlasti za poletne dni. In seveda ne smemo pozabiti na pirino juho za raztapljanje ledvičnih kamnov, ki je prav tako narejena na osnovi dušene čebule.
Začimbe: V Hildegardinih časih v Evropi med drugim še niso poznali marsikaterih začimb in zelišč, ki jih danes v Sloveniji množično uporabljamo. Po drugi strani pa v njenih receptih poleg mediteranskih zasledimo tudi številne kontinentalne začimbe, ki so danes ob poplavi uvoza hrane iz tropskih krajev praktično zatonile v pozabo in izginile s polic živilskih trgovin: bertram, galgant, različne vrste mete, pelin, šetraj, muškatni orešek, planinski štrbec. Prav te, večinoma pozabljene začimbe, so tiste, ki imajo na ljudi, ki živijo v kontinentalni Evropi - torej tudi na Slovence - najbolj pozitivne in zdravilne učinke.
Izkušnje kažejo, da je za človeka načelno najbolj zdrava tista hrana, ki rase v njegovem življenjskem okolju. Kljub temu se živilom iz drugih delov sveta ni treba v celoti odpovedati. Pri presoji, kaj je za vas koristno in kaj škodljivo, igra ključno vlogo vaš nutrigenomični profil®. Vedno je treba namreč upoštevati učinek, ki ga ima neko živilo v dani obliki in pri danem stanju organizma na človeka kot celoto - in učinki med posameznimi epigenotipi so si kaj lahko diametralno nasprotni.
Prav učinek, ki ga ima neko živilo v dani obliki in pri danem stanju organizma na človeka kot celoto, je tisto, kar je merodajno za zdravje - ne pa analitična sestava nekega živila. In učinkov posamičnih živil ali kombinacij živil na različne epigenotipe in različna stanja organizma niti slučajno ne moremo opisati kot enakih za vse.
Razlika med Hildegardino kuhinjo in nutrigenomičnim profilom® je predvsem v tem, da je Hildegard lahko opazovala samo kratkoročne posledice, medtem ko GenoTip® kot del nutrigenomičnega profila® upošteva tudi transgeneracijske epigenetske učinke.
Nekatera živila, vključno z zelišči in začimbami, vsebujejo potencialno problematične lektine in druga antihranila, ki pri posameznih krvnih skupinah oz. nutrigenomičnih profilih® povzročajo imunske reakcije in/ali presnovne motnje. Vsa živila gre torej uživati samo v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma, kot ga na primer podaja diagnoza z bioresonanco.
Priporočen način in pogostnost uživanja
Čebulo, čebulno juho, čebulno pizzo in druge kombinacije čebule, pire ter začimb in zelišč uživamo v kontekstu svojega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
Pri tistih nutrigenomičnih profilih®, kjer je uživanje čebule omejeno, uživamo jedi, ki vsebujejo obilico čebule, predvsem na dneve, ko je luna v zemeljskih znakih (bik, devica, kozorog), ko je prebavljivost, presnovljivost in biorazpoložljivost čebule največja. Čebula v večjih količinah ali v koncentrirani obliki ni primerna za želodčne bolnike in tiste z razdraženim želodcem.
Uživanje pri zajtrku, kosilu ali večerji je pogojeno z metaboličnim profilom (ki je del nutrigenomičnega profila®).
Bodite pozorni tudi na kombiniranje hrane, saj se različna živila prebavljajo z različnimi encimi in v različnih delih prebavnega sistema, zaradi česar je pomemben tako vrstni red kot tudi kombinacije živil pri istem obroku. Čebula, tudi v popolnoma razpuščenem stanju, je relativno težko prebavljiva, zato je jedi, kot je na primer čebulna pizza, smiselno uživati samostojno ali kvečjemu v kombinaciji s solato ali neškrobno zelenjavo (skladno z nutrigenomičnim profilom®).
Ustreznost glede na krvno skupino
Čebula je nevtralna za vse krvne skupine. Pri uživanju pire in začimb se ravnamo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®. Nesekretorjem s krvno skupino O priporočamo, da piro in jedi, ki vsebujejo piro, uživajo zgolj občasno in ob sočasnem uživanju blokatorjev lektinov Deflect O: čebulno juho naj uživajo brez dodatkov opečenca in sira, robove čebulne pizze iz pirinega testa pa naj prepustijo drugim.
Pri sestavinah v receptih vedno upoštevamo nutrigenomični profil® (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine).
Pomembno
Pri izboru živil vedno dajemo prednost ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora.
Čebulna juha
Sestavine
1 velika čebula
1 žlica kuhanega masla
1 liter (filtrirane, revitalizirane) vode
zelišča: peteršilj ali posušena bazilika (po želji)
Po možnosti uporabimo ekološko pridelane sestavine.
Priprava
Čebulo olupimo in narežemo na tanke lističe.
Kuhano maslo segrejemo in dodamo čebulo. Ob stalnem mešanju pražimo, dokler čebula nekoliko ne porjavi. Dolijemo malo vode, dodamo žličko soli in dušimo do mehkega. Dolijemo še preostalo vodo, zavremo, odstavimo. Na koncu po želji dodamo peteršilj oziroma baziliko.
Dodamo lahko tudi druge sestavine, ki se pojavljajo v standardnih receptih za čebulno juho (n.pr. opečenec, parmezan), skladno z nutrigenomičnim profilom® (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine). Čebulna juha je odlična na primer tudi z brokolijem (surov brokoli dodamo zmehčani čebuli, preden zalijemo z vodo; na koncu dodamo baziliko namesto peteršilja) in/ali razžvrkljanim jajčnim beljakom (dodamo v vrelo juho in takoj odstavimo).
Postrežemo kot uvod v kosilo ali večerjo, ali kot samostojno jed (slednje predvsem v primeru, ko čebulno juho uporabimo kot diagnostično orodje ali ko ji dodamo brokoli in beljak).
Čebulna juha je odlična predvsem topla. Uživamo jo samo sveže pripravljeno (je ne pogrevamo).
Čebulna pizza iz pirine moke:
shujševalna poslastica za poletne dni
(na sliki zgoraj)
Sestavine
(za pizzo s premerom 30 cm)
1 jajce
1 žlička kvasa
0,5 dl tople (filtrirane, revitalizirane) vode
1 žlička stopljenega kuhanega masla
polbela pirina moka tip 850
Nadev:
3 velike čebule
1 žlica stopljenega kuhanega masla
1 zvrhana žlička mešanice provansalskih (mediteranskih) zelišč (n.pr. rožmarin, timijan, žajbelj - skladno z nutrigenomičnim profilom®)
filtrirana, revitalizirana voda
malo belega ali rdečega vina (skladno z nutrigenomičnim profilom®)
pecorino romano iz surovega mleka pašnih živali, drobno nariban (ali ustrezna alternativa, skladno z nutrigenomičnim profilom® in diagnostiko z bioresonanco)
Po možnosti uporabimo ekološko pridelane sestavine.
Priprava
Testo: Kvas razpustimo v topli vodi. Jajce razdelimo na dva dela (pol beljaka, pol rumenjaka); polovico jajca damo na stran in prihranimo za premaz. Dodamo stopljeno kuhano maslo, sol in presejano moko ter vse skupaj zamesimo, da dobimo voljno, gladko testo (količino moke ustrezno prilagodimo). Pokrijemo in postavimo na toplo, da počiva po ure.
Nadev: Čebulo na drobno narežemo z nožem ali električnim sekljalnikom. V kozici segrejemo maslo, dodamo čebulo in mešamo na srednjem ognju, da postekleni. Dodamo sol, začimbe in malo vode; dušimo do mehkega (po potrebi po malem dodajamo vodo). Proti koncu namesto vode dodamo malo vina. Ohladimo na sobno temperaturo.
Pečico segrejemo na 170°C. Pekač (s premerom 30 cm) na tanko namažemo s kuhanim maslom. Testo razvaljamo v velikosti pekača, ga položimo na pekač in na gosto prebodemo z vilicami. Po vrhu enakomerno porazdelimo nadev, do roba testa; po želji testo na robu zavihamo čez nadev. Polovico jajca stepemo z 1-2 žlicama vode in enakomerno namažemo po vrhu nadeva. Posujemo z nastrganim pecorinom. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 170°C približno 40 minut. Na koncu vključimo žar, da se pizza po vrhu enakomerno zlato zapeče.
Postrežemo kot samostojno jed ali kot prigrizek.
Čebulna pizza je odlična topla ali hladna. V hladilniku se obdrži več dni, lahko pa jo tudi zamrznemo.