 |
Osnovno načelo zdravljenja s prehrano po Hildegard von Bingen, prvi nemški zdravilki, je učinek, ki ga ima neko živilo v dani obliki na človekov organizem v danem stanju. Ta učinek, ki ga je Hildegard imenovala "subtilnost", je bistven kriterij za zdravilnost ali škodljivost neke hrane, ne glede na morebitno bogastvo "življenjsko pomembnih" hranil, ki se v njej nahaja.
|
Hildegard o jagodičevju in gozdnih sadežih
Kot zdravju koristno ali vsaj neškodljivo sadje je Hildegard pogojno opredelila jabolka, kuhane hruške, češnje, kutine, nešplje, grozdje, limone, datlje, maline, brusnice, robide, ribez, drnulje, murve, šipek. Na drugi strani pa izrazito odsvetuje surove hruške, breskve, slive in jagode, pa tudi borovnice in bezeg. V nadaljevanju si bomo pogledali predvsem njena priporočila glede jagodičevja in gozdnih sadežev; več informacij glede uživanja sadja na splošno in Hildegardina priporočila o koščičastem in pečkatem sadju si lahko preberete tukaj.
Maline: Maline spadajo med najstarejše in nabolj priljubljeno sadje na svetu. Hildegard priporoča maline za spodbujanje apetita in zbijanje vročine: "Malina je hladna in uporabna proti vročini. Kdor ima vročino in nima apetita, naj skuha malinovo listje v malo vode in nato pije ta čaj zjutraj in zvečer, kuhane liste pa naj v kompresi položi na želodec za eno uro. Po treh dneh bi morala vročina izginiti."
Maline pospešujejo prebavo in spodbujajo potenje, ki razstruplja in hladi telo. Sirup iz malin z galgantom se je v praksi izkazal učinkovit pri zbijanju vročine pri otrozih z virusno gripo.
Ribez: Rdeči, beli in črni ribez je zelo priljubljen za marmelade, sokove, sirupe. Na telo učinkuje protivnetno in razstrupljajoče. Zlasti črni ribez med ljudmi že tradicionalno velja kot zdravilo proti revmi. Hildegard je črni ribez (vključno z listi, n.pr. v mazilih) priporočala predvsem za zdravljenje putike.
Robide: "Robide ne škodijo niti zdravim niti bolnim, in so lahko prebavljive. Kakšnega posebnega zdravilnega učinka pa nimajo."
Murve: "Murve ne škodijo niti zdravim niti bolnim; od njih je več koristi kot škode." [..] "Kdor ima težave z jetri, naj pogosto pije murvino vino; težave z jetri so pogosto posledica preveč krvi v jetrih, ki jo murvino vino zmanjša..."
Pri težavah z jetri Hildegard priporoča murvin liker:
5 minut kuhamo 3 žlice murv v 1 litru rdečega vina z dodatkom 2 žlic vinskega kisa in 150 g medu. Pene po vrhu odstranimo, precedimo. Liker pijemo 3 x 50 ml na dan.
Za čiščenje in krepitev jeter se uporabljajo posušene murve (imajo podoben okus in teksturo kot "gumijasti" bonboni). V Sloveniji murve niso kaj prida cenjene, v vzhodnem svetu pa posušene murve že dolgo veljajo za pravo poslastico.
Drnulje: "Drnulja ne škodi nikomur, saj čisti in krepki tako šibak kot zdrav želodec, in tako podpira zdravje." Drnulja ima odličen zaščitni in zdravilni učinek na vnete sluznice celotnih prebavil. Deluje protivnetno, ščiti in krepi tkiva, ter s tem spodbuja in pospešuje zdravljenje razjed v želodcu in dvanajsterniku, in krepi stene kapilar pri kronični venski insuficienci, ki spremlja diabetes, arteriosklerozo ali visok krvni pritisk.
Šipek: Pospešuje prebavo in čisti želodec - toda pozor! "Tisti, ki je sicer zdrav in ima težave samo z želodcem [črevesjem], naj pogosto uživa (v vodi) kuhan šipek. Le-ta čisti želodec in odstranjuje sluz. Če pa je nekdo bolan po celem telesu, bo kuhan šipek škodil njegovemu želodcu [prebavilom]..."
Jagode: Po Hildegard sodijo jagode na seznam kuhinjskih strupov, ki niso primerni za uživanje. "Jagode povzročajo zasluzenost [imunske reakcije v dihalih in prebavilih] in ne vsebujejo nobenih zdravilnih sil. Niso primerne niti za zdrave niti za bolne, ker rasejo preblizu zemlje in celo v plesnivem zraku."
Kakor vemo, so jagode znan alergen (povzročitelj imunskih in avtoimnuskih reakcij). Sezona jagod - maj in junij - tipično s seboj prinese nadpovprečno število primerov alergij, izpuščajev, vnetij srednjega ušesa in vnetij slepiča.
Vsi seveda nismo alergičeni na jagode, toda plesen bi morala biti pravzaprav veliko bolj tehten in skrb vzbujajoč razlog za previdnost. Najnovejše raziskave o vplivih plesni na človeka kažejo, da so njihovi mnogoteri toksični učinki močno podcenjeni. Na primer, plesen stahobotri proizvaja mikotoksine trihotecene, ki zavirajo sintezo beljakovin. Okuži vse organe, od glave pa do prstov na nogi. Nekateri mikotoksini, ki jih proizvajajo plesni, so pravzavprav precej bolj strupeni kot težke kovine, predvsem v smislu koncentracije. Ti mikotoskini vplivajo na več bioloških sistemov kot na primer pesticidi ali težke kovine. Ameriški zdravnik Dr Bigelsen celo pravi: "rak JE plesen".
Borovnice: Po Hildegard so borovnice problematične zato, ker lahko sprožijo napad putike. "Diese Frucht schadet dem der sie isst, so dass sie die Gicht in ihm hervorruft." To je zelo koristna informacija zlasti za tiste, ki imajo omejeno sposobnost presnove frukotze, kar je razvidno iz ravni sečne kisline.
Bezeg: Bezeg je lahko pomemben vir kalija in vitamina C, in pri posamičnih nutrigenomičnih profilih® velja za zelo koristno sadje v primeru raka (krvna skupina O, A, AB), diabetesa (krvna skupina AB) in zlasti gripe. Toda pozor: že nekaj zaužitih surovih jagod lahko povzroči hudo slabost, zato je oblika in način priprave bistvena. Bezeg je zato bolj priporočljivo uživati v kuhani obliki (n.pr. sok, džem) ali v obliki dopolnil k prehrani (Proberry Syrup, Proberry Capsules).
Bezeg proti gripi
Poskusi kažejo, da bezeg zavira razvoj in razmnoževanje vseh sevov gripe, ki se pojavlja pri človeku.
V placebo nadzorovarni, dvojno slepi študiji, se je izvleček bezga pokazal kot učinkovit pri zdravljenju gripe tipa B. Pacienti, ki so takoj ob pojavu prvih simptomov zaužili izvleček bezgovih jagod, so okrevali hitreje (več kot 70 % jih je občutilo izboljšanje po 2 dnevih in več kot 90 % jih je povsem okrevalo po 3 dneh). Tisti, ki so prejemali placebo, so v povpreču za isti rezultat potrebovali 6 dni.
Bezeg spodbuja proizvodnjo antihemaglutininov proti gripi tipa B, kar pomeni učinkovitejšo prepoznavnost virusa ter boljši in močnejši odziv imunskega sistema, in hkrati pomeni tudi boljšo zaščito proti temu virusu v prihodnje. Nadalje bezeg zavira nevraminidazo. (Farmacevtski preparat Zanamivir, ki se predpisuje pri gripi, do neke mere duplicira to funkcijo, vendar za razliko od bezga nima pozitivnega učinka na imunski sistem).
Kaj pa gripa tipa A? Praksa in laboratorijski poskusi kažejo, da je bezeg učinkovit tudi pri tovrstnih okužbah.
V splošnem beležimo največjo dovzetnost za okužbo z virusom gripe in posledično smrtnost pri krvni skupini B in AB. Pacienti v klinični praksi Dr D'Adama, ki pozimi redno uživajo koncentrat mešanice bezgovih jagod, borovnic, češenj in jabolk, običajno ne zbolijo za gripo. Bezeg lahko povzroči slabost, zato se uživa v majhnih količinah. Priporočena doza za odrasle (v terapevtske namene) sta 2 jedilni žlici sirupa Proberry 3-4x na dan, za otroke pa sorazmerno manjša količina, glede na telesno težo.
Najboljša obramba proti vsem boleznim, ne samo proti gripi, je seveda močan imunski sistem, kar najlažje dosežete s prehrano in življenjem skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®.
Že v antičnih časih in tudi v srednjem veku so bezeg uporabljali kot univerzalno sredstvo za zdravljenje prehlada. Tudi Hildegard, ki bezga kot sadje ni cenila (kar gre vsaj delno pripisati agresivnosti bezgovih jagod, ki pri marsikom povzročijo slabost oziroma slabo počutje), je priporočala napitek iz bezgovih jagod in sicer za spodbujanje potenja (pri prehladu, gripi).
Drugo jagodičevje in gozdni sadeži: V Hildegardinih časih v Evropi niso poznali tudi marsikaterih vrst jagodičevja, ki je bil rezultat uvoza iz kasneje odkritih delov sveta ali križanja. Čeprav je jasno, da je za človeka načelno najbolj zdrava tista hrana, ki rase v njegovem življenjskem okolju, pa se vsej eksotiki le ni treba povsem odpovedati. Pri presoji, kaj je za vas užitno in kaj ne, igra ključno vlogo vaš nutrigenomični profil®. Tako Hildegard kot nutrigenomični profil® imata namreč skupno osnovno filozofijo, kjer je osnovni kriterij ustreznosti učinek, ki ga ima neko živilo v dani obliki in pri danem stanju organizma na človeka kot celoto. Razlika je predvsem v tem, da je Hildegard lahko opazovala samo kratkoročne posledice, medtem ko GenoTip® kot del nutrigenomičnega profila® upošteva tudi transgeneracijske epigenetske učinke.
Nekatero sadje, vključno z gozdnimi sadeži in jagodičevjem, vsebuje potencialno problematične lektine in druga antihranila, ki pri posameznih krvnih skupinah oz. nutrigenomičnih profilih® povzročajo imunske reakcije in/ali presnovne motnje.
Velik problem v tem smislu predstavljajo tudi topne in netopne vlaknine ter sladkor.
Sadje gre uživati samo v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma, kot ga na primer podaja diagnoza z bioresonanco.
Priporočen način in pogostnost uživanja
Sadje uživamo v kontekstu svojega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma. Kar zadeva količine, gre upoštevati naslednje:
1. Skupni dnevni vnos fruktoze iz vseh virov ne bi smel presegati 15-25 g (odvisno od posameznikove sposobnosti razgradnje fruktoze, ki je razvidna iz sečne kisline).
2. Visoka raven glukoze in posledično visok glikemični indeks sadja lahko povzroči velika nihanja sladkorja v krvi, in s tem povezane negativne posledice.
3. Prevelika količina topnih in netopnih vlaknin obremenjuje prebavni sistem, otežuje prebavo in ustvarja pogoje za razraščanje človeku sovražne črevesne flore, kar v kombinaciji z drugimi dejavniki sčasoma lahko pripelje do izgube integritete prebavnega trakta, Chronove bolezni, sindroma razdraženega črevesja, nastanka žepov v črevesju (divertikulitis), hemoroidov in drugih resnih zdravstvenih težav.
Pri tistih nutrigenomičnih profilih®, kjer je uživanje sadja, fruktoze in/ali glukoze omejeno, sadje v koncentrirani obliki uživamo predvsem na dneve, ko je luna v ognjenih znakih (oven, lev, strelec), ko je njegova prebavljivost, presnovljivost ter biorazpoložljivost vitaminov v plodovih največja.
Uživanje pri zajtrku, kosilu ali večerji je pogojeno z metaboličnim profilom (ki je del nutrigenomičnega profila®).
Bodite pozorni tudi na kombiniranje hrane, saj je (zlasti surovo) sadje pri istem obroku združljivo z zelo omejenim naborom živil.
Ustreznost glede na krvno skupino
Maline so nevtralne za vse krvne skupine. Pri uživanju drugih gozdnih sadežev in jagodičevja se ravnamo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®.
Pri sestavinah v receptih upoštevamo nutrigenomični profil® (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine).
Pomembno
Pri izboru živil vedno dajemo prednost ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora.
Malinova pena
(na sliki zgoraj rožičev biskvit z malinovo peno)
Sestavine
250 ml svežih ali zmrznjenih malin*
suhi datlji (za datljev pire, količina po okusu)**
1 jajčni beljak
Po možnosti uporabimo ekološko pridelane sestavine.
Priprava
Datljev pire: Datlje operemo pod tekočo vodo in jih namočimo čez noč. Zjutraj precedimo (sirup shranimo in porabimo drugje) in spasiramo s paličnim mešalnikom.
Maline (nekaj malin lahko prihranimo za okras), datljev pire in/ali datljev sirup (nekaj žlic, po okusu) ter jajčni beljak stepemo z ročnim ali električnim mešalnikom v trdo peno. Postrežemo samostojno, s sadno solato ali s pecivom.
Malinov sladoled
Iz zmrznjenih malin, beljaka in datljevega pireja naredimo malinovo peno, ki jo damo v srednje veliko, pokrito posodo, in postavimo v zmrzovalnik. Vsake četrt ure vzamemo iz zmrzovalnika in temeljito premešamo z metlico za stepanje, da ohranimo rahlost. Po nekaj urah nastane zelo okusen, rahel sladoled (sorbet), ki ga lahko jemo samostojno, s sadno solato ali v kombinaciji z različnim pecivom.
* Namesto malin lahko uporabimo drugo jagodičevje ali mešanico gozdnih sadežev, skladno z nutrigenomičnim profilom®.
** Namesto datljevega pireja/sirupa lahko uporabimo drugo sladilo, skladno z nutrigenomičnim profilom®.