Kombiniranje hrane za optimalno prebavo, presnovo in absorpcijo hranil

Odlično Zelo dobro Dobro S Sprejemljiva kombinacija Slaba kombinacija Škodljiva kombinacija

Vrsta hrane SLADKO SADJE SLADKO-KISLO SADJE KISLO SADJE MELONE IN LUBENICE NEŠKROBNA ZELENJAVA ŠKROBNA ZELENJAVA ŽITARICE STROČNICE OREŠKI IN SEMENA MESO, RIBE JAJCA MLEČNI IZDELKI DRUGA ŽIVILA SLADKO SADJE S S S S S SLADKO-KISLO SADJE S S S S KISLO SADJE S S S S S MELONE IN LUBENICE NEŠKROBNA ZELENJAVA S S ŠKROBNA ZELENJAVA S S ŽITARICE S S S S STROČNICE S OREŠKI IN SEMENA S S S MESO, RIBE S S S S JAJCA S S S S S MLEČNI IZDELKI S DRUGA ŽIVILA S S S S

SADJE: Se najbolje obnese kot enostaven, samostojen obrok. Zaradi visoke vsebnosti fruktoze je treba količino sadja omejiti tako, da celodnevni vnos zaužite fruktoze iz vseh virov hrane ne preseže 25 gramov.

SLADKO SADJE: Se najbolje obnese kot enostaven, samostojen obrok ene vrste sladkega sadja, ali preprosta kombinacija nekaj vrst suhega sadja. Kombinacije suhega sadja s svežim sadjem niso priporočljive. Uživanje suhega sadja z oreški, semeni, arašidi in drugo hrano, ki vsebuje beljakovine, obremenjuje prebavni sistem in povzroča napihovanje in vetrove.

banane, čirimoja, datlji, fige, kaki

vse suho sadje

POLSLADKO/POLKISLO SADJE: Se dobro kombinira med seboj ali s kislim sadjem, pa tudi z oreški in semeni. Grozdje je najbolj priporočljivo uživati samostojno ali kvečjemu nekaj jagod v sadni solati. V sadno solato ni priporočljivo vključevati več kot ene vrste sladkega ali kislega sadja. Avokado se dobro kombinira s kruhom. Olive se dobro kombinirajo k sirom in/ali solato iz surove zelenjave. Polsladko/polkislo sadje se najbolje obnese kot samostojen obrok ali pol ure pred obrokom.

breskve, borovnice, češnje, grozdje, guave, hruške, jabolka, kutine, liči, maline, marelice, mango, nektarine, papaja, robide

avokado, olive

KISLO SADJE: Se dobro kombinira med seboj ali s polsladkim/polkislim sadjem. Citrusi se odlično kombinirajo z ananasom. Kislo sadje se najbolje obnese kot samostojen obrok ali pol ure pred obrokom. Kombinacije kiselga sadja z žiti in izdelki iz žit niso priporočljive, ker se encimi in prebavni sokovi, potrebni za prebavo teh dveh skupin živil med sabo nevtralizirajo. Paradižnik s testeninami, na pizzi, v sendvičih ali v rižoti je praktično neprebavljiva kombinacija, ki lahko sčasoma povzroči disbiozo in posledično resno degradacijo prebavnih sluznic ter s tem povezanih bolezenskih stanj.

ananas, citrusi (grenivke, limete, limone, pomaranče, mandarine), kivi, kislo jagodičevje (ribez, jagode), pasijonke, slive

paradižnik

MELONE: Se vedno uživajo samostojno ali pol ure pred obrokom, in se ne kombinirajo z drugo hrano.

vse melone in lubenice

NEŠKROBNA ZELENJAVA: Se dobro kombinira med seboj in z vsemi skupinami živil, razen s sadjem.

beluši, blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, cvetača, čokota, jajčevci, razni kalčki, kumare, ohrovt, paprika, peteršiljevi listi, por, stročji fižol, špinača, zelena (listi in steblo), zelena solata, zelje

ŠKROBNA ZELENJAVA: Se dobro kombinira z neškrobno zelenjavo in mlečnimi izdelki. Manj primerne so kombinacije z mesom, ribami, jajci, ki zavirajo delovanje encima ptialina, ki je potrebnen za razgradnjo kompleksnih ogljikovih hidratov. Prav tako so problematične kombinacije škrobne zelenjave s stročnicami, žiti, sadjem, oreški in semeni. Ovojnice nekaterih vrst škrobne zelenjave vsebujejo številne nefunkcionalne beljakovine, fitinsko kislino, zaviralce tripsina in druga antihranila, ki jih je pred uživanjem treba obvezno odstraniti z lupljenjem ali fermenatacijo.

gomolji (krompir, sladki krompir, jam, zelena), korenine (črna redkev, hren, koleraba, korenje, pastinak, pesa, peteršilj, redkvice, repa), jedilne buče (hokaido, muškatne buče, primorske buče, maslene buče); čebula, česen, koromač

ŽITARICE IN IZDELKI IZ ŽIT: Vsebujejo številne nefunkcionalne beljakovine, fitinsko kislino, zaviralce tripsina in druga antihranila, ki jih je pred uživanjem treba obvezno odstraniti z ustreznimi postopki (kaljenje, namakanje, fermentacija). Gl. Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo. Žitarice in izdelki iz žit se načelno dobro kombinirajo z neškrobno zelenjavo, stročnicami, oreški in semeni, maščobami. Kombinacije z mesom in drugimi koncentriranimi beljakovinami živalskega izvora, s škrobno zelenjavo in kislim sadjem so zaradi encimske nekompatibilnosti praktično neprebavljive in za organizem izrazito obremenjujoče.

ajda, amarant, ječmen/ješprenj, kamut, koruza, oves, pira, pšenica, riž, rž

kruh, kosmiči, krekerji, močnate jedi, pecivo iz žitne moke, testenine

STROČNICE in IZDELKI IZ STROČNIC: Vsebujejo fitinsko kislino, zaviralce tripsina in druga antihranila, ki jih je pred uživanjem treba obvezno odstraniti z ustreznimi postopki (kaljenje, namakanje, fermentacija). Gl. Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo. Stročnice se praviloma dobro kombinirajo z žiti in neškrobno zelenjavo. Rožičeva moka je dober nadomestek tako moke iz žit kot tudi čokolade, in se odlično obnese pri peki brezglutenskega peciva.

bob, grah, vse vrste fižola, soja

falafel, tofu, natto, namazi iz stročnic

rožiči

arašidi

OREŠKI IN SEMENA, IZDELKI IZ OREŠKOV IN SEMEN: Vsebujejo fitinsko kislino, zaviralce tripsina in druga antihranila, ki jih je pred uživanjem treba obvezno odstraniti z ustreznimi postopki (kaljenje, namakanje, fermentacija). Gl. Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo. Dobro se kombinirajo z žiti in neškrobno zelenjavo.

brazilski oreški, indijski oreški, lešniki, makademija, mandlji, orehi, orehi pecan, pinije, pistacije

kostanj, kokos

bučna semena, sezamova semena, sončnična semena, laneno seme

tahini

MESO, RIBE: Najbolje je ostati pri eni vrsti mesa ali rib/morskih sadežev pri enem obroku. Medsebojne kombinacije tovrstnih živil so izredno težko prebavljive. Tovrstne beljakovine živalskega izvora se najbolje kombinirajo z zelenjavo.

rdeče meso, perutnina, organi

ribe, morski sadeži

polži, razni mehkužci

drugi lupinarji

JAJCA: Surov beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato ga je priporočljivo skuhati ali speči. Zakrknjen rumenjak (n.pr. trdo kuhan, zmešana pečena jajca) je neprebavljiv in povzroča vnetja, zato je rumenjak priporočljivo uživati v tekočem stanju (surov, mehko kuhano jajce). Jajca (beljak in/ali rumenjak) se sicer lahko uporabljajo v pečenem in kuhanem pecivu, močnatih jedeh in v omletah. Beljaka na splošno ni priporočljivo kombinirati z drugimi beljakovinami živalskega ali rastlinskega izvora. Tudi kombinacije beljaka z žitaricami ali izdelki iz žit (n.pr. kruh) niso najbolj priporočljive, ker se encimi in prebavni sokovi, potrebni za prebavo teh dveh skupin živil med sabo do neke mere nevtralizirajo.

MLEČNI IZDELKI: Mlečni izdelki vsebujejo zaviralce tripsina, zato se odsvetujejo kombinacije z drugimi beljakovinami živalskega ali rastlinskega izvora. Mlečne beljakovine (albumin, kazein) aktivirajo in krepijo delovanje lektinov, zato mlečnih izdelkov ni priporočljivo uživati s tistimi žiti, izdelki iz žit, in drugimi živili, ki vsebujejo lektine, vendar mlečni izdelki načelno niso problematični v pečenem ali kuhanem pecivu in omletah. Zlasti fermentirani mlečni izdelki se načelno dobro kombinirajo s posladkim/polkislim sadjem, z izjemo klasične prepovedane kombinacije češenj s kislim mlekom.

mleko raznih živali, sladoled, smetana, maslo

jogurt, kefir, kislo mleko, sirotka, skuta

siri

DRUGA ŽIVILA:

maščobe (kuhano maslo, olja, majoneza)

razne pripravljene začimbe, omake in druga živila

Pri izboru in pripravi živil bodite pozorni na splošno veljavna priporočila ter na seznam priporočene, dovoljene in odsvetovane hrane za vaš nutrigenomični profil^®.