Prvi del: Stres in krvna skupina
Tretji del: Stres in metabolizem
(Povzeto po 4 Your Type Journal De-Stress: How Blood Type is the Key to Balance)
Negativni učinki stresa na zdravje in dobro počutjePsihofizični stres vpliva na naš centralni živčni sistem, ki nadzira količino in vrsto hormonov, ki jih izločamo. V stresnih razmerah telo poveča proizvodnjo kortikosteroidov v telesu. Kortikosteroidi onesposobijo določene dele imunskega sistema in zmanjšajo proizvodnjo molekul, ki povzročajo vnetja. Čeprav se to na prvi pogled zdi pozitivno, pa hkrati do neke mere zmanjša sposobnost telesa, da se spopade s tujki. Tu mislimo na viruse, bakterije, parazite in okoljske toksine, pa tudi nevarne snovi, ki jih izdela telo samo, kot na primer prebavni in presnovni metaboliti, ki imajo toksičen učinek na telo. Marsikatera snov ali sevanje lahko poškoduje DNK in povzroči neželene spremembe epigenoma, kar v končni fazi lahko privede tudi do rakavih bolezni. Nobeno presenečenje ni, da so kortikosteroidi prisotni v visokih koncentracijah pri depresivnih ljudeh in pri tistih, ki so podvrženi stresu. Pri ljudeh, ki so podvrženi stresu, obstaja večja verjetnost, da bodo imeli slabe prehranjevalne navade, pomanjkanje spanja in manj aktiven življenjski slog kot pri sproščenih posameznikih. Prav te navade (in ne toliko stres sam po sebi) lahko bistveno zmanjšajo sposobnost organizma, da odkrije in popravi poškodovano DNK, aktivira gene, ki podpirajo človekovo zdravje in dobro počutje, in deaktivira tiste gene, ki povečujejo neravnovesje ali spodbujajo razvoj bolezni v organizmu. Poleg tega te iste slabe navade vodijo v številne druge bolezni in stanja, na primer: izpadanje las in plešavost; visok krvni pritisk; bolezni srca in ožilja; čiri in razjede na želodcu in dvanajsterniku; prebavne motnje; večja dovzetnost za vnetja in nalezljive bolezni, če jih naštejemo samo nekaj. Iz tega popolnoma jasno sledi, da je obvladovanje in zmanjševanje stresa ključnega pomena za zdravje in dobro počutje. Mehanizmi stresa in raz-stresaVzroki za stres, doživljanje stresa in okrevanje od stresa je od posameznika do posameznika različno. Eden od bistvenih faktorjev, ki določajo vašo odzivnost na stres, je vaša krvna skupina. Krvna skupina bistveno vpliva na bazalno raven stresnih hormonov (količino stresnih hormonov v telesu, kadar stres ni prisoten), na način, kako se ljudje odzivajo na stres (biokemični proces in njegov učinek na naše notranje sisteme); in na čas, ki je potreben, da se po stresni izkušnji ponovno vzpostavi ravnovesje (da se telo raz-strese oz. si opomore od stresa).
Ljudje s krvno skupino A so najbolj dovzetni za negativne učinke stresa. Ljudje s krvno skupino O so na skrajni drugi strani spektra glede na krvno skupino A, in so daleč najbolj odporni na stres, vendar pa si od stresa težje opomorejo, če mu enkrat podležejo. Ljudje s krvno skupino B in AB so nekje vmes, pri čemer je odziv na stres pri krvni skupini B bližje krvni skupini A kot AB, pri kateri je odziv na stres bližji krvni skupini O. Vse več raziskav o krvnih skupinah in stresu potrjuje prvotne ugotovitve raziskav, ki jih je opravil Hans Selye. Selye je opazil naslednje: Ne glede na izvor zunanjega biološkega stresa se organizem, da bi ponovno vzpostavil notranje ravnovesje, vedno odzove po predvidljivem biološkem vzorcu. Odziv je razdelil na štiri progresivne kategorije: • reakcija na alarm • faza odpora • pred-izčrpanost • faza izčrpanosti • Alarm je »beg ali boj« oz. začetni odziv. V idealnem svetu bi potem, ko je stresni dogodek mimo, organizem izklopil reakcijo na alarm in se vrnil v ravnovesno stanje. Vendar pa je realnost taka, da življenjske situacije vedno ne dopustijo tega okrevanja, in tako se velikokrat znajdemo na poti v izčrpanost. Ena od možnosti za ponovno vzpostavljanje ravnovesja v organizmu in s tem hitrejše okrevanje je uživanje zdravih, naravnih dopolnil k prehrani, ki so ustrezni za vašo krvno skupino oz. nutrigenomični profil. Dopolnila k prehrani:
|
|
Sorodne objaveKalcij: koliko kalcija potrebujete za zdrave kosti, zobe, sklepe, mišice? |
|
|
|
|
|
Datum zadnje spremembe: 16-11-2010 |
|
|
|