Prstni odtisi kot zapis prenatalnega razvoja

Po besedah Dr. D'Adama so prstni odtisi izredno zanesljiv zapis posameznikovega prenatalnega razvoja in zato predstavljajo pomemben podatek tako za določanje GenoTipa* kakor tudi za zdravstvene težave, ki so s tem povezane. Dobra novica je, da lahko človek z ustrezno, svojemu GenoTipu prilagojeno prehrano in življenjskim slogom bistveno zmanjša tovrstna epigenetska tveganja in s tem poveča svoje možnosti za dolgo in zdravo življenje.

* Čeprav se v znanstveni praksi beseda »genotip« tradicionalno uporablja za opis človekovega nabora genov, GenoTip po D'Adamu (ki je uporabljen v pričujočem kontekstu) upošteva tudi posameznikovo interakcijo z okoljem, vpliv dogajanj v neposrednem krogu prednikov v nedavni preteklosti, ter vplive posameznikove prenatalne zgodovine (vplive na razvoj zarodka).

Tipični vzorci

Na prvi pogled se prstni odtisi zdijo povsem naključni, toda to ne drži. Na vsakem odtisu lahko določimo območje vzorca, se pravi, tisti del odtisa, na katerem je mogoče dejansko prepoznati vzorec. Območje vzorca je obdano s tipskimi črtami, se pravi reliefi, ki predstavljajo obris vzorca. Obstajata tudi dve razpoznavni znamenji, ki lahko pomagata določiti vzorec. Delta je majhen trikotnik, ki spominja na otoček ujet med dvema tekočima črtama. Jedro je središče prstnega odtisa.

Na območju vzorca se pojavljajo trije osnovni vzorci: krožni (whorl), ločni (arch) ali zanka (loop).

Prstni odtisi kot odsev zdravja in pokazatelj predispozicij za bolezni

Zanke in Alzheimerjeva bolezen

Številne raziskave kažejo, da obstaja povezava med številom zankastih vzorcev v prstnih odtisih in Alzheimerjevo boleznijo. Rezultati študije, opravljene na pacientih s senilno demenco Alzheimerjevega tipa, objavljeni v znanstveni reviji Archives of Neurology, kažejo na bistveno večjo pogostnost zank (loop) v primerjavi s krožnimi (whorl) in ločnimi (arch) vzorci. Vzorec osmih ali več zank se je pojavil pri kar 72 % pacientov v študiji – v primerjavi s 25 % v kontrolni skupini. Veliko število vzorcev zanke v prstnih odtisih je značilno za GenoTip GT6 (N).

Loki in kronična intestinalna psevdo obstrukcija (CIP)

Po besedah gastroenterologa Marvina Schusterja (Johns Hopkins Bayview Medical Center) prstni odtisi lahko pomagajo diagnosticirati nevarno bolezen, ki se imenuje kronična intestinalna psevdo obstrukcija (CIP). Schister je ugotovil, da ima kar 54 odstotkov obolelih za CIP precej redek ločni vzorec prstnih odtisov (arch). Ločni vzorci se namreč tipično pojavljajo pri samo 5 –7 odstotkih prebivalstva. Novo diagnostično orodje je kritičnega pomena, saj so simptomi bolezni taki, da kažejo na intestinalno obstrukcijo (kakor je razvidno že iz imena bolezni): hude bolečine v želodcu, bruhanje, slabost in izmenična diareja in zaprtje. Toda preiskave ne odkrijejo nobene obstrukcije: težave so posledice degeneracije živcev ali mišic, ki nadzorujejo prebavni trakt, v nekaterih primerih pa je vzrok zanje neznan.

Zakaj bi bil neobičajen vzorec v prstnih odtisih povezan z boleznijo prebavil? Schuster meni, da gre za kongenitalno povezavo, se pravi za skupek pogojev, prisotnih ob rojstvu. Nabor simptomov je lahko genetsko pogojen ali pa je posledica okoljskih (t.j. epigenetskih) dejavnikov prenatalnega razvoja v maternici. Zametek prstnih odtisov nastane v šestem ali sedmem tednu razvoja zarodka, medtem ko se dokončni vzorci izoblikujejo med enaindvajsetim in štiriindvajsetim tednom in to iz podobnega tkiva, iz katerega se razvije mitralna zaklopka in prebavila. Vzrok za korelacijo zaenkrat še ni znan.

Krožni vzorci in celiakalija

Morebitna povezava med vzorci prstnih odtisov in celiakalijo je pritegnila pozornost zdravnikov Pediatric Gastroenterology and Nutrition Service v Izraelu. 46 pacientom s celiakalijo so vzeli so prstne odtise in jih primerjali s 46 kontrolnimi osebki istega spola in etničnega izvora. Pri obolelih za celiakalijo so bili krožni vzorci (whorl) bistveno bolj pogosti, zanke (loop) pa bistveno manj pogoste kot pri kontrolni skupini. Pri 69 odstotkih pacientov s celiakalijo so naleteli na najmanj štiri krožne vzorce prstnih odtisov (kontrolna skupina 28 %). Študija je pokazala na pomembno korelacijo, ki se lahko izkaže kot precej uporabna v preliminarni diagnostiki.

Krožni vzorci in rakava obolenja

Veliko število krožnih vzorcev v prstnih odtisih kaže na povečano tveganja raka, zlasti pri ženskah. Raziskave kažejo, da je prisotnost šestih ali več krožnih vzorcev povezana s povečanim tveganjem raka na dojkah z enako statistično zanesljivostjo kot pri pozitivnem mamogramu. Veliko število krožnih vzorcev v prstnih odtisih je značilno za GenoTip GT3 (T).

Sama prisotnost nekega gena (kot je na primer razvidna iz prisotnosti velikega števila nekega vzorca na prstnih odtisih) sama po sebi še ne pomeni razvoja bolezni, in prav hrana je tista, s katero se posamični geni aktivirajo ali deaktivirajo. Za zdravje je torej bistveno, da se človek prehranjuje skladno s svojim GenoTipom, in da uživa veliko tiste hrane, ki bo mobilizirala obrambne sposobnosti njegovega organizma ter preprečevala aktivacijo destruktivnih genov, hkrati pa ne uživa hrane, ki bi na eni strani slabila obrambne sposobnosti organizma in/ali spodbujala aktivacijo destruktivnih genov.

Bele črte in bolezni prebavil

Splošno znano je, da se po rojstvu vzorci na prstih ne spreminjajo. Le malo ljudi pa ve, da to ne drži za višino reliefa na vzorcu. Višina reliefa na vzorcu je dinamična in zelo močan pokazatelj dogajanja v prebavnem sistemu.

Visok relief običajno pomeni zdrav prebavni trakt. Obrabo reliefa je mogoče razbrati iz prstnih odtisov: pojavi se v obliki belih črt (slika spodaj desno), ki so v bistvu sekundarne linije, ki postanejo vidne, ko se višina grebenov reliefa dovolj zniža.

Nizek relief pogosto kaže na motnje v sluznici prebavnega trakta ali druge vrste prebavnih težav. Prav tako lahko pomeni občutljivost na gluten (v pšenici) ali lektine (v hrani), ter sindrom poroznega črevesa (kjer se bakterije, ki spadajo v želodec, naselijo tudi v prebavni trakt). Tovrstne težave so bistveno bolj pogoste pri nesekretorjih kot pri sekretorjih. Raziskave iz sedemdesetih let 20. stoletja kažejo, da pojav belih črt sovpada tudi z nastopom celiakalije.

Možne posledice teh težav, ko enkrat postanejo kronične, so preresne, da bi jih lahko zanemarili: slabša absorpcija v črevesju lahko pripelje do resnega pomanjkanja vitaminov in mineralov; poškodbe tkiva lahko omogočijo prehod v kri določenim snovem, ki tam nimajo česa iskati, kar tipično povzroči tvorbo protiteles in s tem alergične reakcije; ker se mora telo kar naprej ukvarjati s tovrstnimi »popravili«, je s tem avtomatično oslabljen imunski sistem, dovzetnost za bolezni je vse večja, zmogljivost organizma pa vse manjša. Rezultat je vse kaj drugega kot zdravje in dobro počutje.

Prisotnost belih črt v prstnih odtisih je zlasti značilna za GenoTip GT1 (H) in GT6 (N) ter za nesekretorje, ne glede na GenoTip. Tipično se število belih črt povečuje s starostjo oz. z naraščajočo izgubo integritete črevesja. V mnogih primerih bele črte pričnejo izginjati, ko oseba preide na prehrano, ki ne vsebuje glutena in zanjo škodljivih lektinov, ki dražijo prebavni trakt. V tem smislu je mogoče bele črte uporabiti kot merilo odzivnosti na spremembe v prehrani, čeprav lahko traja tudi do dve leti, da povsem izginejo.

Za vse, ki v svojih prstnih odtisih opažajo bele črte, je ključno, da dosledno upoštevajo priporočila glede prehrane za njihov nutrigenomični profil oz. krvno skupino in GenoTip; poleg tega je zelo priporočljivo uživanje krvni skupini prilagojenih blokatorjev lektinov (Deflect O za krvno skupino O, Deflect A za krvno skupino A, Deflect B za krvno skupino B, Deflect AB za krvno skupino AB) in probiotikov (Polyflora O za krvno skupino O, Polyflora A za krvno skupino A, Polyflora B za krvno skupino B, Polyflora AB za krvno skupino AB), saj lahko to bistveno prispeva k odpravi prebavnih težav, ponovni vzpostavitvi integritete prebavnega trakta, ravnotežja v želodčni in prebavni flori – kar seveda pripomore k vsesplošno boljšemu zdravju in počutju.