Začetek individualizirane prehrane:
Prehrana po krvnih skupinah
|
»Če ste kdaj pomislili, da vse vrste hrane ali oblike rekreacije niso primerne za vse ljudi, imate popolnoma prav.« --Dr. Peter J. D'Adamo |
Zdravnik naturopat Dr. Peter J. D'Adamo že več kot 25 let raziskuje povezave med krvno skupino, hrano in boleznijo. Od leta 1996 naprej je svoje izsledke objavil v številnih knjigah, od katerih sta bili doslej v slovenščino prevedeni dve. Njegova prva knjiga, Eat Right 4 Your Type - 4 načini prehrane za 4 krvne skupine, vsebuje individualizirane programe prehrane in življenjskega sloga, ki temeljijo na razlikah med krvnimi skupinami po sistemu ABO. Svoja spoznanja je kasneje bistveno nadgradil v knjigi Live Right 4 Your Type - 4 načini življenja za 4 krvne skupine, kjer je v priporočilih glede izbora ustrezne hrane upošteval tudi status sekretor/nesekretor.
Prehrana po krvnih skupinah je jasen, enostaven koncept, ki ga lahko privzame vsak. Ponuja uporabne, praktične rešitve za vse, ki želijo trajno optimizirati svojo telesno težo, uravnovesiti delovanje svojega organizma, okrepiti svoj imunski sistem in tako doseči kar najvišjo stopnjo zdravja in dobrega počutja.
Dr. D'Adamo zastopa stališče, da posameznikova krvna skupina v mnogočem izraža njegov notranji fiziološki ustroj. Na podlagi dolgoletnih raziskav je prišel do zaključka, da krvna skupina opredeljuje način, kako telo absorbira hranila: specifično hrano, ki se absorbira dobro, kakor tudi hrano, ki se absorbira slabo; hkrati je opazil, da krvna skupina v veliki meri opredeljuje tudi odzivnost na stres. Skladno s tem je razvil štiri osnovne programe zdravja in prehrane za vsako krvno skupino posebej: A, B, AB in O. Povzetke o osnovnih značilnostih in predispozicijah posameznih krvnih skupin si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Krvna skupina A: osnovne značilnosti in predispozicije
Krvna skupina B: osnovne značilnosti in predispozicije
Krvna skupina AB: osnovne značilnosti in predispozicije
Krvna skupina O:
osnovne značilnosti in predispozicije
Deset let kasneje:
Prehrana po GenoTipu
Nadaljnje raziskave v zvezi s krvnimi skupinami so Dr. D'Adama vodile v preučevanja drugih povezav med genetiko in prehrano. Rezultat njegovih ugotovitev je knjiga The GenoType Diet® (prehrana po GenoTipu®)*, ki je v ZDA izšla decembra 2007.
Prehrana po GenoTipu® temelji na spoznanju, da človek lahko vpliva na izraznost oz. obnašanje svojih genov. To je vsekakor bistven korak naprej od prejšnjega prepričanja, da je človekova (telesna) usoda zapisana v njegovih genih. Kljub temu, da ima vsak človek fiksen, torej nespremenljiv nabor genov in s tem predispozicije za določene bolezni, ki iz tega izhajajo, pa ni nujno, da se bodo te bolezni tudi razvile. Da bi se lahko bolezen razvila, se mora najprej aktivirati oz. izraziti ustrezen gen, ki jo pogojuje.
Dr. D'Adamo pravi, da ima človek skozi vse življenje – že v času, ki ga preživi kot zarodek v maternici, pa naprej v obdobju otroštva, mladosti in zrelih let – sposobnost, da poveča ali zmanjša izraznost nekaterih genov, s čimer lahko bistveno vpliva na svoje zdravje in dobro počutje – v pozitivnem in negativnem smislu.
Ključna ugotovitev njegovih raziskav je, da je na izraznost genov mogoče vplivati s hrano, ki jo uživamo. Na podlagi tega je opredelil šest različnih GenoTipov® in razvil ustrezna priporočila za prehrano in življenjski slog, prilagojena specifičnim strategijam preživetja, ki opredeljujejo posamezne GenoTipe®.
* Čeprav se v znanstveni praksi beseda »genotip« tradicionalno uporablja za opis človekovega nabora genov, GenoTip® po D'Adamu (ki je uporabljen v pričujočem kontekstu in na spletni strani www.nutrigenomika.info) upošteva tudi posameznikovo interakcijo z okoljem, vpliv dogajanj v neposrednem krogu prednikov v nedavni preteklosti, ter vplive posameznikove prenatalne zgodovine (vplive na razvoj zarodka): 30,000 genov + prenatalna izkušnja v maternici + zadnjih 100,000 let zgodovine = 6 GenoTipov®.
Kako so nastali GenoTipi®?
Na začetku je bilo okolje, ki je za naše prednike predstavljajo obilico izzivov. Ljudje so si morali zagotoviti dovolj hrane, da so lahko preživeli v razmerah, v katerih so živeli, in da so bili odporni na okužbe z mikrobi, virusi in bakterijami. Genetska dediščina je v tej vojni za preživetje igrala ključno vlogo. Ljudje z uporabnimi geni so preživeli, ljudje z manj uporabnimi geni so pomrli. Vendar pa v nasprotju z darwinistično teorijo niso vedno preživeli najmočnejši ali tisti, ki so bili najbolje prilagojeni danim razmeram.
V evolucijskem razvoju je bila vedno pomembna tudi sreča.
Res je, da naš podedovan nabor genov prispeva svoje, vendar to velja tako v pozitivnem kot v negativnem smislu.
- Vsi geni imajo svojo pozitivno in svojo negativno plat. Geni, ki povzročijo hiter in agresiven odziv imunskega sistema na invazijo zunanjih vsiljivcev, povzročijo tudi reakcije, ki se kažejo kot alergije, astma, in revmatoidni artritis. Geni, ki sporočajo maščobnim celicam, naj shranijo vsako kalorijo, kadar vlada lakota, hkrati prispevajo k razvoju debelosti in sladkorne bolezni. Geni, ki programirajo imunski sistem tako, da tolerira široko paleto okoliščin, ne da bi človek pri tem zbolel, prav tako povzročijo, da imunski sistem tolerira nekatere smrtonosne vsiljivce, ki bi jih moral napasti in eliminirati.
- Mutacije. Včasih pri delitvi celic pride do napake, in nastala sprememba postane del naše genetske dediščine. Različne barve kože so verjetno nastale kot posledica mutacije gena, ki določa kožni pigment. Čeprav so prvotno imeli vsi ljudje temno polt, se je svetlejša polt izkazala za pomembno prednost v območjih višjih zemljepisnih širin, saj omogoča boljšo sintezo vitamina D s pomočjo sončne svetlobe, ki je je tam precej manj kot na ekvatorju. Mutacija se je obdržala, ker je dejansko prispevala k preživetju. Na drugi strani pa obstajajo povsem naključne mutacije, ki so povzročile nastanek bolezni, kot je na primer Huntingtonova bolezen ali Tay-Sachsova bolezen. Spet tretje mutacije so izbira med dvema slabima možnostima: anemija srpastih celic nudi določeno zaščito pred malarijo, in tako so ljudje z genetsko predispozicijo za eno bolezen zaščiteni pred drugo.
- Sreča. Če so vsi močni mladi fantje pobiti v veliki bitki, potem preživeli moški niso nujno najbolj zdravi, pa kljub vsemu živijo dlje in zaplodijo večino potomcev. Če plaz uniči tri četrtine vasi, preostali četrtini prebivalstva, ki se uspe izogniti katastrofi, to običajno ne uspe zaradi kakšnih izrednih sposobnosti, ampak zgolj po sreči. Nadalje obstaja takoimenovani »ustanovni efekt«. Ko se majhna skupina ljudi odcepi od večje populacije in se preseli na drug kontinent, imajo njeni člani samo delček genetskega potenciala prvotne skupine. Na ta način se bodo v novem okolju iz roda v rod prenašali samo tisti geni izvorne populacije, ki so jih odnesli s sabo – pa čeprav ti geni niso nujno najboljši.
Končni učinek tega procesa je šest GenoTipov®, ki so sicer izredno uporabne, vendar zelo nepopolne strategije za preživetje. Vsak GenoTip® ima svojo pozitivno in svojo negativno plat. Bistvo koncepta prehrane po GenoTipu® je v izboljšavi posameznih GenoTipov® s tem, da potenciramo njihove dobre lastnosti in minimiziramo njihove slabosti. To dosežemo z ustrezno hrano, dopolnili k prehrani, vadbo in tudi z načinom razmišljanja.
Pomembno je, da se zavedate, da vaši geni niso fiksni, ampak se nenehno preoblikujejo in razvijajo, tako kot zarodek v maternici. Vaše celice neprenehoma zaznavajo, kaj se dogaja v okolju, in se temu ustrezno prilagajajo: Strupeno ali varno? Rodovitno ali puščava? Sovražno ali prijazno? Zunanji pogoji stimulirajo celice, da aktivirajo (vključujejo) ali deaktivirajo (izključujejo) ustrezne gene glede na trenutne razmere. Posledica je večja izraznost nekaterih genov in manjša izraznost drugih genov.
Iz vsega tega je nastalo šest GenoTipov®, od katerih ima vsak svoj specifičen vzorec »glasnih« in »tihih« genov.
Optimizirana prehrana za vsak GenoTip® je zasnovana tako, da prirojen vzorec »glasnosti« oz. stopnje izraženosti genov spremeni tako, da pri posamezniku spodbuja in podpira zdravje in dobro počutje ali z drugimi besedami, wellness za vse življenje.
Metodologija in podatkovni viri
Najpomembnejši vir podatkov za opredelitev posamičnih GenoTipov® predstavlja veliko število objavljenih študij o pogostnosti prisotnosti genov v nekaterih skupinah prebivalstva v povezavi z zdravjem in fiziologijo. Med najboljše vire spadajo študije o krvnih skupinah, vendar obstajajo tudi kakovostne študije o drugih genetsko pogojenih lastnostih, kot je na primer sposobnost okušanja nekaterih kemičnih snovi, ki podaja informacijo o presnovi. Mnoge povezave med biometričnimi meritvami in GenoTipi® so zahtevale precej detektivskega dela, saj so bile tovrstne raziskave narejene v štiridesetih in petdesetih letih dvajsetega stoletja in natisnjenih izvodov že zdavnaj ni več v prosti prodaji. Po drugi strani pa obstajajo mnoge sodobne raziskave o biometričnih karakteristikah, kot na primer o povezavi med dolžino noge in faktorji rasti v otroštvu, ali pa o povezavi med dolžino prstov na rokah in prenatalno izpostavljenost višjim ali nižjim količinam nekaterih hormonov.
Drug največji vir informacij je bila lastna zbirka podatkov Dr. Petra D'Adama. Dr. D'Adamo je napisal več računalniških programov, s pomočjo katerih je analiziral zbrane podatke o več kot tisoč posameznikih. Podatke o vzorcih prstnih odtisov, krvni skupini, izmerjenih biometričnih karakteristikah, družinski zgodovini in drugi parametri je statistično obdelal z multivariatno analizo. Multivariatna analiza (t.j. opazovanje in analiza več kot ene statistične spremenljivke) je holističen način obdelave informacij, ki »iz dreves naredi gozd«. Gre za reduciranje kompleksnih multidimenzionalnih skupin podatkov na nižje, enostavnejše dimenzije, kar omogoča lažjo analizo. Človeški možgani tipično niso sposobni prikazati vseh morebitnih povezav med posamičnimi deli celote; na srečo lahko to oviro premostijo računalniki, ki so zelo uporabni, ko gre za jasen prikaz skupnih lastnosti.
4 krvne skupine, 6 GenoTipov®
S pomočjo statistične analize in znanega grupiranja genov, bolezenskih stanj, sindromov ter fizičnih lastnosti je Dr. D'Adamo opredelil šest različnih, jasno prepoznavnih kategorij oz. GenoTipov®. Prehrana po GenoTipu® tako upošteva posameznikove individualne potrebe in uporablja specifične lastnosti njegovega telesa za dosego njegovih ciljev v smislu optimalne teže, zdravja in dobrega počutja. Vsak GenoTip ima svoje težave, izzive in posebnosti, ko gre za presnovo in uravnavanje telesne teže, zato vsak GenoTip® potrebuje specifičen program prehrane in vadbe, ki je prilagojen njegovemu značilnemu telesnemu in genetskemu ustroju.
Genotip GT1 (H). Visokorasel; atletska postava, kvadratna čeljust. Energičnost in silovitost. Tipične slabosti: alergije, astma, revmatoidni artritis. Krvna skupina O. Več...
Genotip GT2 (G). Ljubezniv, čustven; prirojena sposobnost reševanja problemov. Visok indeks telesne mase. Tipične slabosti: uravnavanje apetita, neuspešni poskusi hujšanja. Krvna skupina O ali B.
Genotip GT3 (T). Kitast, prožen; kvadratna čeljust. Prekipeva od življenja; filozofski pogled na življenje. Tipične slabosti: dovzetnost za bakterijske okužbe. Krvna skupina A ali občasno AB.
Genotip GT4 (E). Mišičast, pustolovskega duha, nagnjen k poškodbam. Iznajdljiv; vizualno orientiran. Tipične slabosti: preobčutljivost na kofein, dišave in farmacevtske preparate. Katerakoli krvna skupina.
Genotip GT5 (W). Karizmatičen in inteligenten. Nagnjen k zardevanju; napet. Lepota v mladosti. Tipične slabosti: pospešeno in prezgodnje staranje. Krvna skupina A ali AB.
Genotip GT6 (N). Zelo visoke ali zelo nizke postave; pogosto ima rdeče lase ali zelene oči. Tih, miren, duhovit, optimističen, racionalen. Tipične slabosti: občutljiv prebavni trakt. Krvna skupina B ali AB.
Sorodne objave
Krvna skupina - temelj individualizirane prehrane:
Genom in epigenom: Od krvne skupine do GenoTipa®
Epigenetska usoda: Zunanji vplivi na izraznost genov